Na nas se je obrnila še ena osebna asistentka, ki govori o nemogočih razmerah in pogojih dela, v katerih je prisiljena delati tako s strani družine uporabnika, kot tudi s strani popolne brezbrižnosti izvajalca, v tem primeru Zavod Oskrbal.
»Družinsko podjetje«, kjer je v vodstvu zaposlenih kar 3 od 4 otrok in mama je direktorica zavoda. Četrti otrok ima hendikep in mu zato pripada osebna asistenca. Zanimivo, ko pogledamo na Bizi.si najdemo dejavnost tega zavoda kot
Dejavnost TSmedia: Oskrba na domu
Kako MDDSZ in resorni minister Luka Mesec vsebinsko ločita osebno asistenco od oskrbe na domu oz. prihajoče dolgotrajne oskrbe, v kolikor lahko kdorkoli izvaja storitev osebne asistence, ne glede na kompetence ter zanjo dobi plačilo neglede na kakovost le-te, nam je še vedno nepojasneno in nerazumljivo. Minister se pač brani z ignoranco in molkom, saj očitno ne zna pojasniti niti osnovnih konceptualnih razlik med obema storitvama in torej členov, ki mu jih neposredno nalaga sam Zakon o osebni asistenci se preprosto spreneveda. To mu gre zelo spretno od rok, saj svoje neznanje in nerazumevanje področja poskuša zamegliti s tem, da govori o pravicah delavcev, ki so izkoriščani, a pri tem je sam oz. njegovo ministrstvo eden ključnih akterjev podplačanosti zaposlenih na področju sociale in socianega varstva, oskrbe in delavcev znotraj domov za starejše občane. Huda obtožba, ki pa smo jo sposobni kadarkoli tudi dokazovati.
Očitno zavod skrbi zgolj unovčenje ali izkoristek vseh odobrenih ur uporabnika, ne glede da le-ta kljub težji obliki hendikepa nima ustrezne pomoči, primerne osebne asistence, kaj šele dostojnega in neodvisnega življenja, čemur naj bi bila osebna asistenca primarno namenjena. Pomembno jim je zgolj, da na koncu meseca na MDDSZ izstavijo zahtevek, ki jim je poplačan in si denar razdelijo. Ni prvič, da srečujemo tovrstne zgodbe, kjer uporabnik postane žrtev malomarnih in zainteresiranih družinskih članov, ki so v dvojni vlogi osebnih asistentov in družinskih članov ter imajo povrhu vsega še težave z alkoholizmom, nedovoljenimi substancami, ali izvajanjem psihičnega in fizičnega nasilja nad uporabnikom, ki je pravzaprav njihov neformalni delodajalec in subjekt dela z njim in zanj. Nekompetentni izvajalci osebne asistence pa o vsebini korektnega izvajanja osebne asistence ne namenjajo pozornosti, prav obratno: kljub poznavanju različnih družinskih problematik in nasilja znotraj družine, nemoteno zaposlujejo problematične družinske člane kot osebne asistente ali celo fiktivne osebne asistente, ki si pišejo ure, a jih ni na delovnem mestu. Uporabnik jih ni nikoli videl, kaj šele izbral. Ministrstvo pa največkrat gleda stran, ker si zaradi različnih razlogov ne upa ali ne zna ukrepati.
Na MDDSZ pojasnujejo, “da so bili z domnevnimi kršitvami in nepravilnostmi seznanjeni že od lanskega leta in se izvaja nadzor nad omenjenim zavodom, ki pa še ni zaključen, zato več informacij trenutno ne morejo podati.” Kako je mogoče pojasniti in upravičiti tako dolge postopke, da se razčisti ali dokaže, da za ljudi, tiste najšibkejše, ni poskrbljeno za njihovo dostojno življenje? Kako se pristojni direktorat lahko požvižga na uporabnike, ki so v stiskah, na neizvajanje ustrezne osebne asistence, na izkoriščanje mnogokrat nevednih in nepodučenih osebnih asistentov. Kako je lahko dopustno nič ne narediti, ko se javni denar plačuje dejansko za trpinčenje ljudi?
Naj poudarimo, da se je asistentka obrnila na konkretno osebo, zaposleno na MDDSZ, prav tako tudi na pristojen CSD, ter na strokovnega vodjo tega zavoda, da bi naznanila, opozorila in prijavila nevzdržne zdravstvene ter higienske razmere, v katerih je uporabnik prisiljen živeti. Nobenega odziva ni bilo. Še huje, strokovni vodja je bil na bolniškem dopustu zaradi mobinga s strani direktorice zavoda, odvzeli so mu ključe pisarne in prepovedali, da odhaja na teren ter obiskuje uporabnike in preverja delo osebnih asistentov. Najnovejše informacije, ki smo jih uspeli pridobiti povedo, da je zaradi osebnih žalitev in diskreditacije strokovni vodja podal odpoved. Na ZZZS pa je že podana prijava za iskanje novega strokovnega vodjo, ki bo imel možnost in čast, da bo zlorabe spretno izvajal dalje.
Asistentka se je počutila nemočno in hudo ji je bilo za uporabnika, a po vseh kršitvah delovnega razmerja, nepravilnostih in odpovedi delovnega razmerja si želi prijaviti delodajalca, ki grobo krši zakonodajo. Razmere v takšnih delovnih pogojih so za zunanje osebne asistente psihično in fizično zelo naporni, da ne rečemo nevzdržni, a o svojih težavah in tudi kršenju osnovne delovne zakonodaje kot tudi samega Zakona o osebni asistenci in zlorab javnega namenskega denarja, niti ne govorimo.
Na MDDSZ pojasnjujejo: “Pri izvajalcih, kjer so bili opravljeni nadzori, smo ugotovili različne nepravilnosti. Največ nepravilnosti je povezanih z netransparentno in neupravičeno porabo sredstev namenjenih za izvajanje storitev osebne asistence, pridobivanjem protipravne premoženjske koristi, netočnega beleženja ur izvajanja osebne asistence pri uporabnikih, neprisotnosti osebnih asistentov pri uporabniku, beleženje opravljanja ur storitev osebne asistence s strani domnevnih osebnih asistentov, ki jih uporabnik sploh ne pozna, prirejanja dokumentacije za izvajanje storitev osebne asistence in podobno.”
Po vsem tem, kaj se še čaka? Kaj se mora zgoditi, da se stvari razčistijo in postavijo na svoje mesto?
Elena Pečarič
Sep 21, 2024